ČAKAMO   ČUDEŽ

Davnega  l. 1989  doktor Janez Dr.
spodnesel na ledu je Marka,

postal globalni igralec.
Edini doslej, ki nazadnje ni mislil le nase.


Časovni stroj se ustavi na danes.
Dva bi oligarha rada postala,
le zase, edino zase, drugim malo tudi (a le za naše).
(tako kakor doslej)
ne moreš  skriti obraza dejanj.


Se kolesje  vrti v prazno, škrta zobovje
(presneta tehnika sabotira zares).
Dva hitro bi nas vrnila v čase korone,
ni globalistom do tega, da kaj izgube,
Vatikanu res ne diši predaja svoje krone,
le zase, edino zase,  drugim malo tudi (a le za naše).

(princip je isti sve su ostalo nianse)
lutke plešejo, ubogajo roke iz zakulisja.


Končno nekaj se premakne, zdrsne nazaj;

Ta je še zelen, izkušenj nima
rad spretno,  glasno kiha;
po odjugi, brozgi,  mu misel niha.
le za rajo, delavce p(r)ekarne,
še raje zase,  drugim malo tudi (a le za naše).

Film bil je posnet - Pet veličastnih;
nadaljevanje  tudi - Pet neuporabnih.

Kaj pa dva, ki sta ostala?
Človek, presodi sam ! ;
zate gre, za tvoj jutri,
za izbranko tvojo - usodo.

Ali kaj velja znanje,
veljajo sploh kaj dejanja?
Profesorji, učitelji(ce), zdravniki
in župani se razdajajo (predvsem) za druge.
Če sprva vodiš svoj okraj (uspešno) in
uka željne vodiš skozi labirinte znanja,
menda si zrel za kaj več, za državo.


Vsebina  se v senci ne bo izgubila,

pride čas tudi zanjo,

da zasije kakor  supernova.

RAjko Jerama