Priznanje, da živel sem v večni zmoti,
da bo ljubezen mi prinesla srečo,
razvnela v meni poezijo tlečo,
le utopija je na tej stranpoti.
A vendar v tebi vidim vso dobroto,
ki skozi boj si v sebi jo zgradila,
čeprav usoda zate res nemila
že v zibko dala ti je trpko doto.
Zavezana si trdno vesti čisti,
odstopaš od poti nikoli svoje,
držiš načel se svojih do obisti.
In prav zato, ko strnem misli moje,
takrat razmišljam le o stvari isti,
o želji, da s teboj bi sanjal v dvoje.
In tako Sonet III do konca odkrije prvo kvartino:
V te verze vse bom vtkal zdaj rime svoje;
Sprehod po moji bridki to bo poti,
Priznanje, da živel sem v večni zmoti;
O želji, da s teboj bi sanjal v dvoje.
Lepo, Dejan!
... veselim se že branja tvoje poezije, ki mi polepša dan.
Bodi dobro!
Marija
... nastaja nekaj čudovitega, Dejan; lepo te je brati;)))
LpB
Pozdravljeni Marija in Breda,
Mi je v veselje, da tudi vama s svojim igranjem z besedami pričaram kakšen lep trenutek. Seveda pa mi največ pomeni njeno mnenje o “Njenih pesmih”, saj so vse moje pesmi na nek način tudi njene. Brez umetnosti, takšne in drugačne, bi bilo življenje le lupina brez vsebine.
Lep pozdrav, Dejan
Poslano:
08. 10. 2022 ob 18:29
Spremenjeno:
08. 10. 2022 ob 20:11
Breda,
upošteval sem tvoj nasvet in popravil ti dve vrstici (spodaj je stara verzija, nova je v pesmi):
čeprav usoda zate ni b'la mila,
ti v zibelko že dala trpko doto.
Hvala in lep pozdrav, Dejan
P.S. Zibko namesto zibelko - super ideja, Breda.
" Poet tvoj nov Slovencem venec vije." Že ti trije soneti povejo, da bomo dobili prekrasen nov sonetni venec. Čestitke Dejan, samo tako naprej.
Hvala Valjo,
“Se skromno v meni vijejo stezice,
Čez polja pekla vodijo me v vice.”
Lep pozdrav, Dejan
Lijepo je čitati ove stihove...
Vraćaju nas i u stara vremena i u prohujale ljubavi.
Ivan
Pozdravljen Ivan,
res je, včasih se v verzih kar nekako izgubimo v preteklosti ...
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!