Krovovi nad gradom
Krovovi u meni
Ćute
Na more mirišu
Pamte reči trgova
Svoje torbe sirotinjske
Pamte i ćute
Kada se poseče na reč
I more ćuti
I more
I mi
Izvrsno!
pozdrav,
mp
da, oštrina riječi zna i da zaboli, prokrvari
ali...
Lp!
Tišina, ki nastaja ob spominih na zapuščanje neke pokrajine, zdi se kot beg v novo deželo, v kateri morda te besede za vedno utihnejo ... čestitke,
lp, Ana
Bravo Mile, izvrsno!
Samo tako dalje,
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mile
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!