V rokah se medijo pogledi,                

počasi polziva v globino,

zavežeta naju besedi  

v prosojno, svileno modrino.

So hipi izliti v neskončnost.

Mehurček se širi in oži.

Nebo se razpoči v sočnost    

in želje razlije po koži.

Pod veko zbujene daljave

natočijo čistega vina.

Iz megle spuhtijo postave.

Tolažba. Iskanje spomina.

Nocoj sva prišla do izvira -

ni tam ne začetka, ne konca.

Molčiva v kapljici mira,

vrtiva kolovrat sonca.

nada pecavar