Ljudstvo

Rodil se jim je lev
z mokro grivo
in šepetajočimi očmi,
oni pa so s sivo prejo
zadušili jokajočo pločevino
svojih obrednih bobnov.

Zaukazano jim je bilo minevanje,
oni pa so si s turobnim zvokom
mastnega in lepljivega indiga
drgnili bleda, preplašena spolovila.

Z neba so deževale steklene ribe,
v stražnem stolpu je odbil večer
in veter je kot konj zarezgetal
skozi srebro obledelih kosti
njihovih ponosnih in krvavih prednikov.

Oni pa so pod premočenimi ponjavami
pričakovali dolgo in plodno poletje:
preplašeni, obglavljeni pastirji,
gospodarji velikih otrplih krav
z mlačno in zaudarjajočo deževnico
v svojih zlatih, trohnečih zobeh.

S črnega in negibnega neba
pa še danes preži na njih
velikanski dvoglavi orel
s krikom rdeče svetlobe
v svojih krvoločnih
koštrunjih zrklih.

Ah, ljudstvo!

Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 25. 06. 2009 ob 17:27
  • Prebrano 940 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 320
  • Število ocen: 9

Zastavica