Nevihta
razbesnijo se
valovi
tesno objemajo
telesa školjk
drobijo
prodnati dež
belega kamenja
mozaiki božajo
zapuščene plaže
lasje prepletenih mrež
ribja kost
v ustih preperelega čolna
šele takrat
zakričijo
v pravi podobi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 24. 05. 2009 ob 21:16
- Prebrano 699 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 120
- Število ocen: 4
