Jutro decembra

Jutranja ura

na mizi glasna pesem

pokliče sonce.

____________________

 

Vsa jutra so enaka. Vsa. Začetek sonca posije kakor novo upanje se dvigne nad zemljo

s tiho pesmijo, ki greje tudi ledenike. In jo sliši vsak po svoje. Kakor silvestrovanje,

kjer vsaka misel upa na boljše, na srečo in veselje v očeh in dlaneh. Treba se je naspati,

da lahko gre vsakdo dovolj močen da stopi na trda tla. V vsakem primeru.

Tudi če sonce sije tako močno, da so potrebna sončna očala, da slika postane bolj črno bela

in se upanje ne zažene prehitro. V črno belih slikah je manj upanja kot v rumeni svetlobi a je več

kot v rani ki krvavi. Včasih se zbudim še zgodneje od glasne budilke in prekinem jutranje bujenje.

V želji, da bi raje spala kakor z očmi trkala po stropu upam vsakič, da se zbudim kasneje.

Ker najhujša budnica je tista, ko vstaneš sam in so stene hladne kakor decemberska noč.

IŽ-lev

Sašo

Poslano:
31. 12. 2017 ob 07:07

Zelo dobro in simptomatično si opisala ta preplet vzdušja in temeljnih resnic, ki nas bolj kot ne, zadevajo; verjetno še huje, ko se nekaj poslavlja, nekaj odhaja, nekaj nekje neslišno molči ... Res sem navdušen nad to tvojo pesmijo. Nenadoma sem se zalotil, da jo prebiram že večkrat ... Hvala ti, poetesa Irena!

S pozdravi,

Sašo

Zastavica

salke

Poslano:
31. 12. 2017 ob 08:55

Zelo se mi dopade, vsebina minevanja, enosti. Še jo bom bral.

Lep pozdrav, Irena,

salke

Zastavica

triglav

Poslano:
31. 12. 2017 ob 09:04

Jutranja ura

pokliče sonce.


 

Sonce posije kakor novo upanje, se dvigne nad zemljo

s tiho pesmijo, 

ki greje tudi ledenike. 

In jo sliši vsak po svoje. 

s srečo in veseljem 

v očeh in dlaneh. 


Tako berem tvojo pesem in všeč mi je, zelo ☆




Zastavica

koni

Poslano:
31. 12. 2017 ob 09:15
Spremenjeno:
31. 12. 2017 ob 11:17

Irena, draga, beseda ti tako teče, da se kar sama prelije k drugemu. Bogate misli si nam poslala v razmislek. Hvala in

vso SREČO ti želim,

koni

/p. s. : zraven sodi tudi štiriperesna deteljica/

                

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
31. 12. 2017 ob 10:36

Dobro jutro Sašo

Vesela sem tvojega odziva in podrobnosti o teku.

Ja, če odkrito odmislim da obstaja ego nekaj samosvojega pri vsakemu,

potem gre tko. Nekako, nisem hotela biti melanholična.

Tudi jaz zelo te rada berem, čeprav imaš mnogo, mnogo večji besedni

zaklad od mene. Čestitke.

In vse dobro, čedalje bližje smo (nez)znanemu.

S poetskim pozdravom tebi Sašo,

Irena

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
31. 12. 2017 ob 10:38

Oj Salke lepo pozdravljen

Minevanje, odhajanje, iztekanje, kot si napisal.

Izteka se tudi staro leto in gremo v novo z (ne)sigurnimi koraki.

Vse dobro ti želim in Srečno,

pozdrav, Irena

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
31. 12. 2017 ob 10:42

triglav lepo pozdravljena

Vse bolj spoznavam lepote naših gorovij, lepot, besed in tvojega

lepega komentarja. Napisala si tako čudovito, da sem pogledala... .

Hvala ti. Berem res pogosto te in navdušena sem nad poezijo,

ki jo delimo skupaj.

Želim ti SREČNO V NOVO 2018,

pozdravček in objem,

Irena


Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
31. 12. 2017 ob 10:48

Spoštovana koni

Tako si me osrečila s svojim komentarjem, da ostajam brez velikih besed.

A k srcu bom stisnila tvojo štiriperesto deteljico in zaželela si bom,

ko bom plavala vsaki dan znova v smeri toka, bom te imela v mislih,

zagotovo. Tvoji prizmati so odličen način izpovedi vsega (ne)živega.

SREČNO, VSE DOBRO in da VSAKI DAN RASTE 4 PERESNA

DETELJICA, KI URESNIČI TI ŽELJO IN TE OSREČI.

S spoštovanjem,

Irena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 31. 12. 2017 ob 03:22
  • Prebrano 734 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 128.5
  • Število ocen: 9

Zastavica