Jaz sem mala deklica

roža mamina.

Še se za krilo njeno držim,

še prosim za njeno naročje.

Učke pa moje zvedave

gledajo svet, učim se živet,

rastem, rastem v višave.

Ime mi je Pika,

kot pika na nosu,

sem močna,

da dvignem še konja.

In skačem in plešem

In splezam na vsako drevo

In ni ga junaka

ki prehitel me bo.

Vmes črke nabiram,

vse pravljice iz omare

z mano delajo prevale.

Znam jabolka rabutat

In fantkom sem vsem kos,

če kdo vame vtika nos.

In zrasla bom kot vitka smreka,

do neba bom poletela,

z rokami bom ves svet objela,

rdeče češnje si bom vzela.

Vsa sreča tega sveta,

bo vedno v meni doma.

Darika