Deževna noč,
vse je mirno, prebuja se hladno jutro,
v soju plamena solza polzi, in nema bolečina, ki skeli,
a Tebe ni, Tebe ni, so le spomini nekdanje sreče preteklosti.
Se spominjaš vseh najinih dni, srečnih trenutkov najine večnosti,
z roko v roki objeta, pod tisočimi zvezdami,
in tista melodija davno že izpeta.
Vse izgublja svoj sijaj, da bi mogla vrniti čas nazaj,
kje si sedaj, kam se izgubil je Tvoj nežen smehljaj in v očeh Tvojih skriti sijaj, naj najin se dan z jutrom novim zbudi.

Maja Kržišnik