Vsi smo svinje ovite
v tančico skrivnosti,
ko vohamo kri
se nam kolešček
sname iz jermena,
ker nimamo kontrole
nad lastno senco.
Iščemo tujce.

Poznane zgodbe
pretepamo iz oči v oči,
ko padamo na tla
se krčevito branimo resnice.
Daleč od sonca!
Zjutraj vstanemo,
kot da se ni nič zgodilo.

Zgodba ne dobi epiloga,
čeprav je cilj vsakega sistema,
ki drži pravico za vrat.
Ponosni smo na ozemlje
našega ponosa.
Razbijamo tabuje
skozi razbitine
oken in vrat.

Sami in osamljeni tavamo
proti koncu.
Brez zadržkov iščemo svetnike,
da bi jih obtožili krivic.

Na koncu bomo osamljeni,
bolj kot pa srečni!

Melanholični Kameleon