beseda da besedo in beseda postaja meso: ob večerih, ko
je prst s trpko smolo prilepljen na sprožilec. reveže čakajo
sekire, ki lete skozi mrč, skozi citoplazmo, skozi skorjo oči.
si napojila srh, možganovina? je vprašalo srce in onemelo.
veslači prisegajo na športno vzgojo, na prevedeno himno
pa ne. ni udarcev brez zamahov, ni kit brez vina, brez las.
po savi plava siva guma, pod mostovi pojejo ptiči. le ena
je domovina, nam vsem dodeljena: mati slovenija, mati s
plinsko pištolo pod odejo. vznemirjeni so gladki hrbti raja,
izvotljene so suhe pokrajine trebuhov: so na nebu pojoče
sveče? ima vsaka kmetica svoj lok, svojo nesrečo? imajo
vsi otroci v rokah likalnike? zdaj pa le! je zarigal dobičkar.
Hare krišna! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!