Porezali so

visoko travo

okoli naju

zdaj naju vidijo

ko sediva kot gola

z velikimi vprašajočimi očmi

dvigujeva rastlinje

da si znova delava ograjo

kamer drugi ne morejo spet videti

postajava tarča jezikov

dobrih in črnih

posekali so veje okoli najine vrbe

pustili do le deblo z nekaj kratkih stebel

a nihče naju ne krije več pred dežjem

in streha se je odprla

postala sva gola pod nebom

odvisna od volje sonca

in moči noči

po naju se točijo kaplje

utripajo in izginjajo

na robu najinih rokavov

in spreminjava tvoje ime

na malem listu

ki ga držijo najine roke,

zdaj si se znova slekel

in ne bo mi  hudo,

zdaj boš imenovan

med nočno roso

in jutranjim soncem

ko naju bo budilo

brez vej in senc.

IŽ-lev