Potrkaj na vrata moje pesmi, ljubi.
Na stare letnice zim in pomladi.
Potrkaj na vrata mojih zaprtih oči,
kjer po kotih sanj
spi moja zgubana koža,
razpokana kot pozlate starih slik
med prosojnimi barvami tvojih rok.
In če se voda spreminja v ščebetanje ptic,
in če se kri spreminja v sok časa,
in če se glas spreminja v pečat večnosti,
v temni hip, ko umre svetloba zvezde,
naj bom jezik tvojih ust,
sipka belina tvojih zob,
kjer kot školjke spe tvoji poljubi,
ujeti v ritem teme,
v speče kapljice tvoje želje.
Zadaj, zadaj za kožo
te slišim hoditi po zreli zemlji žita,
kot slišim hoditi lačno srce
med skorjo in sredico bližine.
Tvoje pesmi, ki jih prebiramo zadnje čase, odstirajo vso globino tvoje nežne pesniške duše, pravi ščebet ptic v novo rojenem zvenu...poj še dolgo.
Lp
Res je Majda tvoje pesmi me popeljejo tja do nebes tako zelo lepe so
lp, M
Draga Majda, tvoje pesmi so od nekdaj lepe. Lp M.
Andrejka...čiv-čiv... :) ... ( bova še kdaj skupaj kaj zapeli, mar ne ? :)))
MC...hvala, pozdravček :)
levček...tam se srečam s tvojimi... :)
maatjazh....lepota je v tvojih očeh....
Vsem pa hvala, mi veliko pomenijo vaše besede...
Majda
Romantično vabilo, ki bi nas lahko zapeljalo v klišejsko pesem ... a ne, ni tako: nizanje prispodob narekuje rahločutno branje in razvozlavanje individualne metaforike - nežna, ljubeča pesem, ki nas boža s svojo zvočnostjo, čestitke,
Ana
Hvala, urednica Ana, za pobožek črtic!
Lep pozdrav,
Majda
Zadnjo kitico vzamem za "svojo".
Kaj je to z mano in skorjami? :)
Čestitke, Majda.
Kerstin...saj veš, kaj je ... :).... ( Morajo bit, kam boš sicer z vso mehko sredičko???? :)
In...seveda...hvala za posvojitev...
Tvoja Zadnja vrstica :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!