Srečava se... in kakor bi se ne poznala
odideva drug mimo drugega...
Toda nehote se ozreva
in najina pogleda se za trenutek srečata...
Nasmehneš se, vrnem Ti nasmeh,
želiva si priznati,
a premalo je besed...le pogled govori
o tihi ljubezni ...
Ni ničesar, so le občutki,
ki ne minejo,
in jaz bom tam, ko boš prišel,
v srcu si tiho želela,
da bi me objel...
morda nikdar ne boš vedel...

Zdi se, kakor, da ni ničesar,
zdi se, da sanjam,
počasi drsi, kakor pesek
skozi dlani, ta čas, beži
in zdi se, da izgubljam vse...
ko zaslišim pesem...
zaprem oči,
ob tej pesmi nekdo v meni zadrhti,
spomin se v meni prebudi,
na tisti večer,
ko sva bila v ritmu melodije,
sama, objeta, le jaz in Ti,
a čas beži...
Le enkrat dovoli naj čustva govore,
le enkrat Tvoje srce izgovori moje ime...
...in večni občutek, ki ne da mi spati
to si Ti…

Maja Kržišnik