Ne morem pozabiti tega večera,
ne Tvojega obraza,
ko si odhajal...
a mislim, da je še nekje pot
po kateri bi lahko nadaljevala.

Ti se smehljaš, a v Tvojih očeh
je žalost;
ne morem pozabiti tisti "jutri",
ki ga nikdar več ne bo in
drobne laži,
ki sva jih izgovarjala, da bi
prikrila bolečino...
...in mislim v svoji žalosti,
ko sem Te imela, a sem Te
pustila oditi,
a ne morem, srce ne pusti,
poglej me in moral bi vedeti,
da ne morem živeti brez Tebe,
ne morem več,
ne morem dati ničesar razen ljubezni.
Ne morem pozabiti
tega večera,
ko si odhajal
in nikdar ne bom mogla verjeti,
da Te resnično ni več
v mojem življenju,
da Tvoje srce drugam
pripada sedaj
v nek drug
prostor in kraj
in, da nikdar se več
ne boš vrnil nazaj...

Maja Kržišnik