Tehnika mojstra v zlovešči ovali,
sili me v smeh,
poznam te neznanec,
sili me v jok, ko tehnik vzburi,
za dolgo čakanje že leta mi ni,
le ko pomislim na potoke,
ob nemiru opotene roke,
predam se notam, ko jim pišem ritme,
čeprav moje vrline niso vidne,
si olajšam dušo le s peščico mira,
če še zadnji v vrsti me prezira,
upiram svojo dušo v sebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: willa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!