včasih jo srečam
včasih sem srečen
bila je prva
ob kateri
sem strastno ugriznil
v sanjah
v prvo spoznanje
ne vem kako daleč
je že
in ne vem
nikoli ne vem
kako blizu sem še
ne prepoznam
je v množici
pride
vedno le v samoto
tiho
v mene razgaljena
še iz prve globine
kjer preberem
tvojo pesem
kakor njeno
in se vprašam:
te je iz teme
v izvirni greh
ponovno prebudila
moja misel
jaz pa ne prihajam več
da se zasejem
Nekaj prvobitnega "seka" iz te pesmi. Močno in nedvoumno!
Čestitke. LP, lidija
Hvala, Lidija!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!