Uvid ( sonet)
Prosojna in brezglava laž je moja,
da strah je kriv in huda depresija.
V trebuhu kar naprej me nekaj zvija,
mori me kriza lastnega obstoja.
Lenoba in izgovor, krivca prava,
potiskata me pod močvirje gnusno.
Postavljata povsod se neokusno,
poglej ju, pavja njuna je oprava!
O volja, pridi, sveta rešenica,
oživi ude mi negibne, čute,
naj pozitiva misli bo sredica!
Plesati hočem brez meniške kute,
komolec vsak olepša kdaj modrica,
naženem v pravljico pošasti krute!
odlóžim ali odložim?
:)))
Poslano:
30. 01. 2015 ob 22:52
Spremenjeno:
30. 01. 2015 ob 23:40
Hmmm...pa imam spet delo.☺Kaj pa tako:
Naženem v pravljico pošasti krute!
Dober sonet, tematsko neke vrste samomotivacija ali prebuditev iz začaranega kroga nemoči in odlašanja!
Lp, lidija
Iskrene čestitke Petja!
Hvala Lidiji za črtici, Igor tebi za čestitke!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 30. 01. 2015 ob 15:36
- Prebrano 898 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 414.42
- Število ocen: 12