Quo vadis
Proti večeru ulična svetilka riše turobne kroge v meglo,
redki ljudje, zavihani do ušes hitijo po nepotrebnih opravkih,
osamljen pes ne najde drevesa in označi prometni znak (divjad na cesti)
za svoj teritorij, nezaupljivo ovohava -spet neznanci v moji bližini -
z repom med nogami odtava v meglo.
zamegljen sij
osamljeni iščejo
pozabljen spomin
Jutro... To je bil naslov moje prve pesmi na tem portalu... "Osamljena, begajoča žival." Našla bi se v njej, tako kot v mnogo drugih...
Tudi tebi lep dan
ooo hvala, tud jaz se najdem, znajdem v marsikateri :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: srecok
- 10. 01. 2015 ob 09:00
- Prebrano 724 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 274.8
- Število ocen: 11