Tako rada vstopim k tebi.

V tvoje čisto, bleščeče, dišeče stanovanje.

Polno prtičkov, spominkov,

rož v sijočih lončkih

z opranimi listi.

Uokvirjenih fotografij,

s katerih se smehljajo 

družinski člani.

Tudi ata je tam,

rad je sedel na škarpi in Benu razčesaval dlako. 

Preštejem izdaje Čarovnic z Griča.

Zavrtim pojoči skrinjico,

razstavim in ponovno sestavim babuške iz Rusije.

Pomirja me tvoj red,

občutek, da je življenje predvidljivo.

Spomnim se,

kako si me peljala na morje

in nama je v polni koloni počila guma.

Smejali sva se.

Sedaj skrivam drget,

ko govoriš s tresočim glasom,

šteješ korake do postelje.

Vsaka tvoja beseda se zapiše vame,

z zlato,

kot je z zlato obrobljena porcelanasta skodelica,

iz katere srebam kavo z mlekom.